Prihod na občinsko dvorišče. Novinarji in snemalci so že bili zbrani, prihajali pa so tudi radovedni pogledi, od tu in tam pa se je zaslišalo šepetaje : "Pa sta si le upala."
Prva novinarka se je le opogumila in pristopila. No njeno vprašanje pa ni bilo nič kaj plaho: "Kdo od vaju je žena in kdo je mož?" Aldo: "Ni ne žene in ne moža. Sva samo partnerja." Novinarka: "No pa smo si rekli, da bomo kar vprašali, kdo pa ima vlogo žene in kdo moža?" Aldo: "To pa naj ostane skrivnost."
Takole naju je pred vrati pričakal matičar, gospod Pavel Bukovac, naju povprašal, če želiva izmenjati prstane. Po najinem pritrdilnem odgovoru sva mu izročila prstane, ki sta iz lične škatlice romala na njegov srebrni pladenj, ki ga je ponesel v prostor, kjer smo opravili registracijo. Pozval naju je, naj mu slediva.
(Joj, noge naju kar niso hotele ubogati)
Matičar naju je najprej povprašal, ali obstajajo kakšni zadržki za registracijo istospolne partnerske skupnosti. Po najinem odgovoru da ne, pa nama je prebral nekaj določil o pravicah in dolžnostih iz ZRIPS - a.
Sledilo je vprašanje poimensko vsakemu od partnerjev, ali želi registrirati z drugim imenovanim partnerjem istospolno partnersko skupnost. Po dvakratnem pritrdilnem odgovoru je izjavil, da je najina istospolna partnerska skupnost pravno veljavna.
Matičar naju je pozval k izmenjavi prstanov, najprej Alda. Kakor v transu je Aldo s srebrnega pladnja dvignil prstan, se zazrl Juretu v oči in izrekel zaobljubo :
"Jure, s tem prstanom, znamenjem ljubezni in medsebojne pripadnosti, te sprejemam za svojega življenjskega sopotnika, v dobrem in slabem. Obljubljam ti, da se bom po svojih najboljših močeh trudil najino zvezo ohraniti srečno."
Z enakimi besedami, samo z več knedeljčki v grlu, je uspelo zaobljubo izreči tudi Juretu.
In kaj sledi potem????
Jasno!
Poljub!
Še kaj?
Seveda, ni registracije brez podpisa. Najprej Aldo (Pssst... starejši imajo prednost)
I
In nato Jure. Sam si je kriv kar je hotel imeti to ima.
In takoj po podpisu (Tiho, da mikrofoni niso slišali) sva si izmenjala nekaj stavkov. Le kaj? Ah, naj to ostane najina skrivnost, vam pa pogled in ugibanja (kot novinarjem)
Seveda ne more manjkati kakšna klasična fotografija mladoporočenega (beri mladoregistriranega) para.
Ja, ja, kar glejte mladega in lepega Jureta. Če je kdo na dijeti še ne pomeni, da ne sme pogledati jedilnika. Ampak to lectovo srce je rezervirano zame.
Tako, pa sva le prestala. Sedaj sva registriranca. Registrirala sva istospolno partnersko skupnost. Ne vem, morda bo kdo rekel, zakaj je bilo to sploh potrebno? Morda se bo komu zdelo preveč pocukrano. Lahko, da bo kdo to videl kakor medijski cirkus, da sva zganjala "poroko". Kakor koli že, veva zakaj sva to storila, veva koliko truda je bilo potrebno, da sva to dosegla, ponosna sva na svojo pokončno držo, nenazadnje pa sva to storila zaradi najine ljubezni, to pa je tudi najpomembnejše.
PRVI TRENUTKI
PO REGISTRACIJI
Prstana na najinih rokah se nista niti dobro ogrela, že novinarji. Kdo drugi kot mila in zvedava novinarka. Hja takole pa tudi ne gre. Naj obriševa najprej make up, saj se je zaradi solzic sreče topil kot vosek na soncu in midva sva bila kakor indijanca v bojnih barvah.
Najprej so na vrsti najini prijatelji. Kot prva sta nama čestitala z iskrenimi željami, najina prijatelja Mitja Blažič in Viki Kern, prvi istospolni par, ki se je registriral pred javnostjo pred štirinajstimi dnevi v Ljubljani.
Najprej Mitja
za tem Viki
No pa se posvetimo nestrpno čakajočim medijem. Kot prvim sva podala poporočni intervju lokalni kabelski TV Krpan, novinarka Božena Herek.
Končno sva srečna in ponosna le zapustila načelnikovo pisarno, ki se je tega dne spremenila v poročno dvorano. Iz nje sva šla vsaj s potrdilom o registraciji istospolne partnerske skupnosti, če že ne s pravim poročnim listom.
Tukaj sta naju že čakala najina prijatelja Mitja in Viki. "Joj v tej zmedi sva čisto pozabila na riž. Morala bi na vaju metati riž" se je opravičeval Mitja. "Ni pomembno Mitja, ne potrebujeva riža, ker sva zasuta z zvezdami sreče in ljubezni" odgovarja Aldo.
In zopet so tukaj novinarji. Čestitke! Od koga že? Joj v tej zmedi in obilici novinarjev, fotoreporterjev in snemalcev sem čisto pozabil kdo in od kje.
Čestitkam in kratkemu klepetu se je pridružila tudi vodja matičnega urada Laško, gospa Karmen Aleš, kateri dolgujem veliko zahvale za njen trud, požrtvovalnost in nesebično pomoč, predvsem pa človečnost, da je obred registracije potekal na takem nivoju: slovesno in dostojno, da sva lahko s ponosom in pokončno glavo, kakor sva prišla zapustila matični urad Laško.
No pa smo zopet pri novinarjih. Tokrat Barbara Majič iz oddaje E+ iz kanala A, ki je pripravila lep prispevek o dogajanju v Laškem.
Nenazadnje pa je treba omeniti tudi novinarko Hrvaške RTL televizije, Ingrid Savarin, ki je spremljala registracijo od našega prihoda na občinsko dvorišče, pa vse do poročnega kosila v gostilni Čater, kjer so v lepo zasajenem parku ob gostilni opravili z nama obširni intervju.
Pravo presenečenje pa je bil starosta med snemalci. Le kaj ga je pritegnilo? To ve le on sam.
Takole pa se je ojunačil celo kandidat za občinskega svetnika Vinko Stopinšek, ki mu ni bilo izpod časti in nama je za najino pokončno držo in pogum iskreno zaželel veliko sreče in ljubezni na najini skupni življenski poti in svoje želje podkrepil s krepkim stiskom rok.
Pregovor pravi, da je vsega lepega enkrat konec. No teh slikovnih vtisov iz registracije je na tem mestu res konec. Pa kaj zato, le da se nadaljuje najino medsebojno razumevanje in ljubezen. Saj iz tega vzroka so tudi nastale tele najine fotografije. Zavedava se, da je to odvisno predvsem od naju samih. Vam pa, ki to berete in vas mika stopiti po najinih stopinjah pa praviva, le pogumno naprej. Vse je odvisno od vas samih. Ne pustite si vzeti obogatenja v sreči in izpolnitve v ljubezni.
ŠE NEKAJ UTRINKOV
S POROČNEGA KOSILA
Pred vaško gostilno Čater v Marija Gradcu so nas pred vhodom pričakali s šampanjcem in prigrizkom. Vsekakor morava pohvaliti prisrčen in profesionalen odnos osebja, ki se je izredno potrudil in nam pripravil pravo poročno vzdušje.
Takole sta si nazdravila dva mlada para, želeč si drug drugemu izpolnitev tiste sreče in ljubezni, ki nas je vodila v ta korak . V naših željah ste bili tudi vsi tisti, ki si tega na tihem v sebi želite, pa imate pomisleke zaradi drugih. Ne imejte jih. Stopite pogumno in pokončno pred matičarja in izrazite svojo željo. Recite kakor midva: Danes so dovoljene sanje! Nikomur si jih ne dopustite vzeti!
Po končanem poročnem kosilu je tudi lastnica gostilne, gospa Marija Čater snela predpasnik in kuharska oblačila in nas počastila s svojim prihodom, stiskom rok in iskrenimi voščili in željami za najino nadaljnjo skupno življenje.
Kot se za pravo poroko spodobi ne sme manjkati poročna torta. S torto, ki sta jo krasile cvetlice in dva bela golobčka nas je presenetila hči gospe Marije, ki jo je pripeljala na servirnem vozičku. Tako, vi glejte, mi smo jo pa z užitkom pojedli.
Jesen, ki nas bogato obdari s svojimi plodovi, je obdarila tudi najino ljubezen in jo obogatila s prelepim dogodkom. Ljubezen je plod najglobljih prvinskih čutov in čustev. Darujmo si jih!
Še skupinska fotografija
Tako, dragi prijatelji. Dan, ko so bile dovoljene sanje je za nama. Danes je nov dan. Poln je novih skrbi, dela, obveznosti, želja in upov. Trudila se bova po svojih močeh, kakor sva si obljubila ob izmenjavi prstanov, da bo obogaten s srečo in izpolnitvijo v ljubezni.
To pa je sporočilo tudi vsem vam, ne glede na barvo, narodnost, versko prepričanje, politično pripadnost ali spolno usmerjenost. Vsi si želimo sreče in ljubezni. Ljubiti in biti ljubljeni. Tega pa ni mogoče za vse, če nismo strpni in tolerantni do drugih okoli sebe. To pa je pranačelo demokracije za katero se vsi tako zavzemamo. To je poziv politikom in zakonodajalcu, da nam omogoči, da bomo to stopnjo demokratičnosti dosegli tudi na zakonodajnem področju. Postanite kažipot in nosilci demokracije.
Hvala, ker ste si vzeli čas za ogled. Dodajte svoj komentar tukaj, ali pa pišite na elektronski naslov: odmevi@email.si. Vsakega mnenja bova vesela. Obiščite kdaj najin blog, kjer bova osveževala in dopolnjevala stran z odmevi medijev, pismi bralcev in publicističnimi prispevki. Pot se je šele začela.
JUTRI JE NOV DAN!
