Članek "VEČER"

Istega dne torej 16.10.2006 je bil objavljen članek tudi v časopisu "VEČER" Leto: LXII - št.:240 na 10 strani.

Datum: Ponedeljek, 16. Oktober 2006

Registracija gejev

s pridihom poroke

Sobotna javna registracija istospolne partnerske skupnosti v Laškem neprimerno bolj dostojna, slovesna in manj brezosebno birokratska kot prva javna sklenitev gejevske zveze v prestolnici pred dvema tednoma.

Foto: Sherpa Poroka v Laškem

Sveže zloščen rdeč opel corsa je dvakrat zaokrožil po dvorišču upravne enote v Laškem. Pražnje odeta in okravatena Goran Aldo Ninovski in Jure Vrbnjak sta rahlo nervozno mežikala v sobotno dopoldansko sonce, ki se je tu in tam prikradlo izza oblakov. Kamere in fotoaparati so razblinili intimnost dogodka in nemudoma so se usmerili nanju, ko sta s šopkom rož pozirala pred (neuradno) drugo javno registracijo istospolne partnerske skupnosti v Sloveniji. Že na prvi pogled povsem drugačno od prve v Ljubljani.

Poročna koračnica, ki se je slišala iz prenosnega CD-predvajalnika, je v majhni dvorani upravne enote polagoma utihnila. Po naštevanju obveznosti iz lani sprejetega zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti se je napetost stopnjevala. "Sprašujem partnerja Gorana Ninovskega, ali želi registrirati istospolno partnersko skupnost s partnerjem Juretom Vrbnjakom?" je govoril laški matičar Pavel Bukovac in nato vprašanje še obrnil. "Da!" je bil dvakrat nedvoumen in odločen, ko je bil par že pozvan, naj si izmenja prstana. Po izrečenih zaobljubah je sledilo še "zapečatenje" s poljubom. "Želim, da bi vama uspelo ohraniti zvezo, da bosta drug do drugega strpna in se bosta imela lepo," je uradno razglasitev registracije pospremil matičar, nekdo za hrbtom pa je šepnil: "Registracija s pridihom "običajne" poroke! Bravo, vse je potekalo še boljše, kot smo pričakovali."

Ljubljana ni Laško!

Goran (za seboj že ima heteroseksualno zakonsko zvezo, v kateri sta se mu rodila dva otroka) in Jure, partnerja zasebno in poslovno, saj imata v Laškem taksi službo, skupno pot tlakujeta že štiri leta. Sta naslednji istospolni par, ki je pred obličjem javnosti razgrnil ljubezen in sklenil skupnost, ki je bila v letih boja za pravice homoseksualcev velikokrat demonizirana, podvržena manipulacijam in žaljivkam iz nabora političnega in javnega govora. Po obredu sta žarela, oba zadovoljna, da je prelomnica za njima, čeprav se jima življenje ne bo radikalno obrnilo na glavo. "Tolerantni ljudje živijo v Laškem, zato je načelnik upravne enote povsem razumel, da želiva slovesen obred s prstani, ki bo potekal v soboto in ne sredi tedna ob dveh popoldne," je razpredal Jure, mnogi pa so mu segali v roko in ga trepljali. "Vse bolj se mi zdi, da so Slovenci bolj odprti, kot kažejo ravnanja državnega aparata. Ne le, da zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti homoseksualce postavlja v neenakopraven položaj do heteroseksualcev, ustvarja tudi razlike znotraj gejevske in lezbične skupnosti, saj dopušča, da načelniki po državi prosto po svojih svetovnonazorskih in političnih stališčih interpretirajo pravilnik o postopku registracije in določajo obred. So mar zaradi homofobičnih birokratov geji v Ljubljani ali drugje manj vredni kot mi?" se je spraševal Goran in spomnil na primer izpred dveh tednov, ko je skupnost v prestolnici registriral najbolj izpostavljeni aktivistični par za pravice istospolnih partnerjev Mitja Blažič in Viki Kern. Njuna registracija pred ljubljanskim matičarjem je bila zanju ponižujoča, zato je v hipu postala simbolna demonstracija diskriminatornosti zakona, strašljive podobnosti "registracije ljudi in avtomobilov". Navsezadnje pa ljubljanski in laški dogodek kažeta, da lahko majhna mesta premorejo celo več čuta za človekove pravice, manj miselne zatohlosti in iracionalnega strahu kot "razsvetljene" prestolnice.

Kmalu pred ustavne sodnike

Tudi Mitja in Viki sta v soboto stala nekje ob strani. Ob lastni grenki izkušnji z ozkosrčnimi birokrati sta bila tokrat bistveno boljše volje: "Dogodka sta tako različna, da se človek vpraša, ali sta bila opravljena po istem pravilniku. Tukaj je bilo bistveno lepše. Problematično je, da se lahko pojavljajo takšna odstopanja pri interpretaciji iste zakonske podlage. Da je lahko pravilnik razlagan zelo ozko, nečloveško, a tudi svobodno, široko, dostojanstveno. Obenem pa postaja vse bolj jasno, da so mnogi ljudje v Sloveniji pripravljeni tudi na homoseksualne zveze, zato bi zakonodajalec moral razmišljati o dopolnitvi zakona in izenačitvi vsaj z zunajzakonsko zvezo." Dilem zanju vseeno ni: zdajšnjega zakona ne priznavata, ker ne upošteva načela enakosti ljudi, ker pravno-socialnih razmerij med partnerjema ne ureja celovito, in pobuda za presojo ustavnosti bo kmalu romala pred ustavne sodnike. "Kdor ocenjuje, da mu zakon daje dovolj pravic, naj se po njem registrira," meni Mitja.Majhna skupina svatov na registraciji se je počasi odpravljala praznovat. Sorodnikov "mladoregistrirancev" sicer ni bilo, a Goran in Jure sta pribila, da je dovolj, da ju podpirajo, da jim za to ni treba pred TVkamere. "Ljudje cenijo odkritost, zato vsem, ki vedo, kaj so, pa si tega ne upajo priznati, sporočam, naj se osvobodijo skrivanja pred seboj in okolico," je dodal Jure. Nekaj mrkih pogledov brkatih mož iz bližnje trafike v kotu trga je razkrivalo, da bi nekateri vseeno najraje brutalno razbili sobotni optimizem. Pa niso. Od nekod se je pripeljala gospa v invalidskem vozičku. "Samo to vama bom rekla: držita se in bodita zdrava," jima je stresla roki. So ljudje. In so predsodki.

Matija Stepišnik